O Vojskem
Zgodovina krajevnega praznika
23. junij - dan, ki so si ga Vojskarji izbrali za svoj krajevni praznik, je v zgodovini kraja zapisan kot eden najbolj tragičnih. Leta 1943 so se italijanski vojaki pod vodstvom poveljujočega Osvalda Pompeii v zgodnih jutranjih urah pripeljali na Vojskarsko planoto. Ob cerkvenem zidu so zbrali domačine in jim pričeli groziti z ustrelitvijo. To naj bi bil povračilni ukrep za partizanski napad na kamion italijanskih orožnikov v Razorih, blizu zaselka Mrzla rupa. Zajeli so tudi tedanjega duhovnika Fortunata Jeklina, ki je fašistom zatrjeval, da domačini niso sodelovali v omenjenem napadu. Poveljujoči častnik je nato vsako družino posebej zaslišal. Tiste, ki niso imeli sorodnikov pri partizanih, oziroma so bili njihovi družinski člani italijanski vojaki, so izpustili. Ostale pa so s kamioni odpeljali v Idrijo. Tam so bili ponovno zaslišani in mučeni, nato pa so jih odpeljali v zapor; nekatere v Trst, nekatere pa v druga italijanska mesta. Dva med njimi (Naceta Kogej in njegovo hčerko Jelinko) so brez dokazov obtožili, da so ju videli ob napadu v Razorih. Odpeljali so ju nazaj na Vojsko in ju na pragu domače hiše ustrelili kot talca. Sovražnikovi vojaki so, preden so se vrnili v svojo postojanko v Idrijo, zažgali veliko število domačij in gospodarskih poslopij na planoti. V preteklosti so na Vojskem vsako leto 23. junija v večernih urah zakurili kres, saj je to kresni večer. Leta 1943 pa so namesto kresov goreli vojskarski domovi. To noč je pesem in veselje zamenjala žalost ob pogledu na grozovito razdejanje, ki ga je za sabo pustila tuja vojaščina.
Čeprav je od tega dne minilo več kot šest desetletji, se Vojskarji vsako leto ob krajevnem prazniku spominjamo teh usodnih dogodkov. Praznovanje dobiva nove oblike in razsežnosti...Pa vendar se v teh dneh zbudijo spomini... Vedno znova se rojeva spoznanje, da le življenje daleč stran od žvenketa smrtonosnega orožja, omogoča, da vsak na svoj način lahko uresničujemo svoje sanje in načrte.
Irena Hvala
Najvišje ležeča vas na Primorskem
Če se boste v središču Idrije ob usmerni tabli za Vojsko odločili, da obiščete in spoznate ta kraj, vas bo pot vodila po cesti, ki se kmalu prične strmo dvigati v hrib. Po približno 8 km vožnje se boste že srečali s prvimi hišami na Vojskarski planoti. Pri domačiji Gnezda vas bodo z desne v daljavi pozdravili vršaci Alp s Triglavom. Pogled na levi pa se vam bo ustavil na mogočni razsežnosti Trnovskega gozda. Pot vas vabi še nekaj kilometrov naprej proti središču vasi s cerkvijo, trgovino, domom CŠOD in z dvema gostiščema s prenočišči. Več
Cerkev svetega jožefa na Vojskem
Značilnosti kraja so:
- Visoka nadmorska višina, saj posamezne kmetije ležijo nad 1100 m nad morjem in se uvrščajo med najvišje ležeče kraje v Sloveniji.
- Ostro podnebje z dolgimi zimami z veliko snega in kratko vegetacijsko dobo, kar otežuje napredek v kmetijstvu.
- Velika razkropljenost posameznih domačij na geografsko razčlenjeni planoti, ki obsega okrog 3600 ha in meri v premeru 10 km.
PRODAJNO 
EVROPSKA
REPUBLIKA 
Projekt delno
